DSP Center – OPERATIVNA SKUPINA

Društvo DSP Center promovira idejo in pomen močnega in ustvarjalnega socialnega podjetništva tako v prestolnici kot tudi v celotni Sloveniji in na mednarodni ravni. Naš cilj je predstaviti Ljubljano kot najbolj prepoznavno središče socialnega podjetništva v državi.

S priključitvijo mreži socialnih podjetij in socialnih podjetnikov se lahko pridružite največji skupnosti družbenega podjetništva ter hkrati največji skupini podpornih oskrbovalcev, strokovnjakov in socialnih podjetnikov v Sloveniji.

Društvo ustvarja široko paleto storitev za sektor socialnih podjetij in nepridobitnih organizacij. Poslovno-servisna skupina je odgovorna za razvoj in nudenje podpore socialnemu podjetništvu, invalidskim podjetjem in ostalim nepridobitnim organizacijam v Sloveniji ter povezovanju teh podjetij v regiji. Kot agencija socialnih in drugih podjetjih ima društvo v glavnem raziskovalno funkcij ter funkcijo oblikovanja strateških in razvojnih politik. Skupina strokovnjakov opravlja raziskave, analize in druge razvojne naloge socialnih podjetij, pri tem pa tesno povezuje teorijo in prakso socialnega podjetništva.

Društvo s svojimi dejavnostmi aktivno prispeva k lokalnem razvoju in močno vpliva na regionalne inovacijske strategije.

DSP Center – SKUPINA ZA OSEBNO IN DRUŽINSKO SVETOVNJE

Poslanstvo našega društva je zlasti v tem, da poskušamo ranljivim skupinam z raznimi dejavnostmi in programi omogočiti in olajšati vključevanje v družbeno okolje ter na ta način kompenzirati njihov primanjkljaj.

Primarni cilj je vključitev posameznikov v običajno socialno in delovno okolje, ki poteka hkrati z dvigom njegove samozavesti in ob samostojnem vključevanju v socialno okolje, pridobivanju izkušenj, usposabljanju in spodbujanju posameznika za aktivno življenje. Programi pa tudi sicer vsebujejo prvine, ki ugodno vplivajo na človekovo telesno in duševno počutje ter na kvaliteto njegovega življenja.

• Osnovne metode dela:

Pri delu s ciljnimi skupinami uporabljamo predvsem sledeče metode:
- svetovanje,
- medsebojno komunikacijo - prenos informacij,
- spodbujanje uporabnikov,
- skupinske delavnice,
- individualno obravnavo uporabnika,
- organizacijo nege in pomoči,
- operativne metode.

• Svetovanje in pomoč otrokom s posebnimi potrebami, vedenjskimi motnjami in otrokom z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.

• Svetovanje in pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami.

• Učna pomoč za osnovno in srednješolce.

• Organizacija aktivnosti otrok v prostem času: vikendi, počitnice, popoldanski čas.

• Supervizija in intervizija s področja socialnega varstva (individualna in skupinska).

• Organizacija delavnic za otoke in odrasle

• Pomoč pri iskanju prebivališča.

• Pomoč pri reševanju stisk (pogovori o aktualni problematiki).

• Priprava programov za aktivnosti s področja socialne pedagogike.

• Posredovanje med družinami in ustanovami, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami.

ČLANSTVO

Uporabnik : _______________ Geslo : _____________ Potrdi

Se ne spomniš gesla?

REGISTRACIJA ČLANOV

Zahvaljujemo se za vaš interes k priključitvi mreži DSP Centra, največji skupnosti organizacij in zasebnikov, ki podpirajo idejo socialnega podjetništva.

Letna članarina za redne člane je 2.500,00 SIT. Letna članarina za podporne člane je 5.000,00 SIT. Letna članarina za pravne osebe 25.000,00SIT. Prosimo, da na prijavnem obrazcu prikažete obliko članstva.

Prijavni obrazec

Želim postati član DSP Centra (obkroži): ٱ Redni član ٱ Podporni član

Izpolnite sledeči prijavni obrazec s tiskanimi črkami:

Ime in Priimek:______________________________________________________

Poklic: _____________________________________________________

Naslov: _____________________________________________________

Zaposlitev: _____________________________________________________

Ulica: ______________________________________________________

Poštna številka: __________________

Kraj: __________________

Tel: __________________ Fax: ___________________

E-pošta: __________________________________________

Je gornji naslov (obkroži): ٱ Službeni ٱ Domači

Datum: ________________

Podpis: ________________


Področje zanimanja:

____________________________________________________________

Način plačila: izberi ▼

Pošlji: Prekliči:

Vplačila na TRR: 04302-0001205888

Izpolnjeni obrazec pošljite po pošti, po faksu ali po elektronski pošti na naslov društva: Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva DSP – Center, Vojkova cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija

NOVICE

Vlada sprejela program aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 (PDF)

Strategija razvoja Slovenije (PDF)

Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji (PDF)

Integrirane smernice prenovljene lizbonske strategije (PDF)

Okvir gospodarskih in socialnih reform (PDF)

DOGODKI

(strani v izdelavi)

TRGOVINA DSP Center

(stran je v izdelavi)

Vabimo vse nepridobitne organizacije in vsa nepridobitna podjetja, da brezplačno predstavijo svojo ponudbo na naši spletni strani. Za več informacij obrnite se na naslov društva.

O NAS

“Manj zmogljiv” oz. šibkejši član socialne družbe je tak kot vsak drug njen član;torej oseba z lastnimi občutji, čustvi in zmogljivostmi. Pripada socialno ogroženi skupini in nemalokrat zaradi nemotiviranosti kot prejemnik socialne pomoči ali pa zaradi brezposelnosti otopel ostane doma. Zaprt vase se pomiluje; ima občutke nepotrebnosti v družbi, še predvsem v primerih, ko država nameni dovolj sredstev za njegovo oskrbo.

Kaj lahko storimo, da bi se takšna oseba rehabilitirala, se vključila v aktivnosti, ki ustrezajo njenim zmožnostim in se počutila koristno v družbi? Kaj lahko storimo, da bi se taka oseba počutila kot organski del družbe, del družabnega življenja, in da bi nenazadnje z vključevanjem v delovni proces prispevala k državnemu ustvarjanju prihodkov ter plačevanju davkov.

V vseh modernih demokratičnih družbah se država blaginje vse bolj opira na opisani razvojni trend. Temelj tega trenda je delegiranje nalog civilni družbi in njena pomoč pri vpeljevanju novih sistemov za popolno integracijo ljudi, ki so manj, oz. drugače zmogljivi ljudje iz socialno šibkih skupin.

“Socialni kapitalizem”, ki teoretično temelji na “socialni ekonomiji”, je v tem času glavna tema razprav v vseh naprednih ekonomijah. Po eni strani se srečujemo s povečano potrebo po zmanjševanju vpliva države zaradi zmanjšanja državnega proračuna, po drugi strani pa se povečuje moralna tendenca po skrbi za manj zmogljive ljudi.

Vendar pa ne smemo “socialnega podjetništva” zamenjati s preprosto “skrbjo za šibke”.

Dandanašnji se vse institucije in organizacije, tako zasebne kot javne, ter politične stranke pogovarjajo o konceptu “socialne ekonomije”. Politike, ki so jih sprejele države, so prilagojene “specifičnim regionalnim značilnostim” vsake države, saj ima vsaka regija znotraj države (območja) svoje posebnosti.

Z umestitvijo socialne ekonomije in socialnega podjetništva v družbeno-ekonomski sistem in v regionalne razvojne programe se bo Slovenija ob sistemskem ustvarjanju ustreznega podpornega okolja pridružila socialno razvitejšim državam, v katerih je skrb za sočloveka, nekoliko drugačnega, na prvem mestu.

Intenzivno uvajanje socialnega podjetništva bo pripomoglo k dvigu blaginje v naši skupnosti, ugoden pa bo tudi njegov vpliv na zmanjšanje sive ekonomije.

NAŠE VREDNOTE

ZAPOSLOVANJE

• Temeljni cilj socialnega podjetja je pomagati ljudem, ki imajo manjše delovne sposobnosti, priti do lastnega zaslužka in jim na ta način omogočiti ponovno socialno vključenost, varno zaposlitev ter možnost ponovne finančne neodvisnosti. Ni dvoma, da morajo zaposleni v socialnih podjetjih del plače zaslužiti na tržišču.

• Ni pomembno, če delavci prejemajo pomoč (nadomestila plač, socialno pomoč, imajo davčne olajšave itd.) tako dolgo dokler so zaposleni in za to delo zaslužijo plače. V bistvu morajo država in podjetja delavcu zagotoviti maksimalno vključenost v delo in lasten zaslužek ter na ta način zmanjšati odvisnost od pomoči, ki jo prejema od države.

• V socialnih podjetjih je potrebno določiti dovoljen delež oseb, ki se usposabljajo. Socialna podjetja se morajo nedvoumno razlikovati od rehabilitacijskih programov in organizacij, v katerih velik delež vključenih opravlja neplačano delo.

UPRAVLJANJE

• Za socialna podjetja je nesprejemljivo, da bi delovala v hierarhičnem, avtoritarnem okolju, v katerem bi se delavci počutili manj spoštovane in nekompetentne.

• Socialna podjetja morajo pokazati, da so delavci kompetentni za upravljanje in vodenje ter, da so soudeleženi pri odločanju.

• Ključni problem v socialnih podjetjih je, kako uravnati proizvodno ali storitveno dejavnost z manjšo delovno zmožnostjo zaposlenih. Sprejemljiv je delni delovni pritisk na zaposlene in je bistven del poslovnega procesa in kulture socialnega podjetja.

• Socialna podjetja se morajo predstavljati skupaj ter poudarjati lastno pozitivno prakso pri podpori posameznikom.

PODJETJA

• Socialna podjetja se razlikujejo od dnevnih centrov, rehabilitacijskih centrov, delavnic, itd. zaradi svoje tržne naravnanosti.

• Socialna podjetja v povprečju zaposlujejo do 10 oseb, večina jih ima manj kot 30 zaposlenih. Njihovo velikost je treba omejiti.

• Definicija socialnega podjetja narekuje, da mora do 50% prihodkov priti s trga (od prodaje).

• Podjetje v lastništvu javne uprave (države) ne more biti socialno podjetje, še posebej, če je odločitev o ustanavljanju zunaj moči zaposlenih, prihodnost poslovanja pa je subjekt političnih in državnih pritiskov in je v direktni nevarnosti zaradi možnih sprememb, prestrukturiranja ali krepitve v časih sprememb.

• Socialna podjetja se predstavljajo kot del prostovoljnega sektorja kot model, ki ga kontrolira zaupanje v dobrodelne dejavnosti, vendar skozi komercialna pravila. Za socialna podjetja, ki imajo tržno orientiranost je pomembno, da imajo legalne in upravljavske strukture, ki podpirajo trgovanje in osnovno dejavnost.

• Obstaja velika razlika med tistimi socialnimi podjetji, ki jih ustanavljajo in podpirajo prostovoljne in dobrodelne organizacije ter jim plačujejo del manjkajočega dobička, in tistimi podjetji, ki jih ustanavljajo nacionalne dobrodelne organizacije, pri čemer se dobiček skrije ali vrne nazaj krovni organizaciji.

DRUGE VREDNOTE

• V javnosti in na političnem področju je treba sprožiti kampanjo za pripravo zakonskih okvirjev in politike, kakršne danes še ni v Sloveniji; potrebno si je pridobiti podporo za razvoj socialnega podjetništva in socialne vključenosti.

• Na vseh področjih podjetništva moramo oglaševati in podpirati managerske veščine in tako kar najbolj povečati koristi za socialna podjetja. Za prostovoljni sektor je dolgoročno sprejemljivo, da ima management v socialnem podjetništvu zakonsko določene in izplačane plače.

• Treba je ustvarjati kakovostne standarde , ki so na zunaj jasno razvidni, iskati priložnosti, da se z našimi idejami spozna celotna družba ter poudarjati enake možnosti.

• Rešitve moramo iskati med specifičnimi potrebami ter poskušati premostiti različne ovire za polno uveljavitev ideje v družbi.

• Posebej moramo vztrajati na naslednjih 7 principih: nesebičnost, integriteta, objektivnost, odgovornost, odprtost, poštenost in dobro vladanje.

• Vedno moramo poudarjati usmerjen trening / zaposlovanje z okvirnim delom, ki pomaga članom socialnih podjetji v iskanju zaposlitve v kateri se dobro počutijo.

• Poudarjati resnično organizacijo, različne priložnosti za reševanje problemov težje zaposljivih oseb, pri katerih imajo vsi enake možnosti.

• Razvijamo etično naravnano podjetništvo, socialno vključenost, razvojno okolje, zdravstveno in varnostno zaščito.

• Poudarjati moramo razvojno okolje ter našo podporo lokalni ekonomiji, kjerkoli je to mogoče.

• Prav tako moramo poudarjati razvojni vpliv socialnega podjetništva na zaposlovanje, resnično delo s tržno naravnanostjo in progresivne priložnosti za zaposlitev.

• Model socialnih podjetij je priložnost za ustvarjanje enakopravnosti na področju dela in zaposlovanja.

• Vključevanje, integriteta, in ustvarjalnost so naše pomembne vrednote. Sodelovanje/partnerstvo znotraj mreže socialnih podjetij je prav tako zelo pomembno.

• Socialna podjetja morajo ustvarjati »prijazno okolje« kot načina dela.

• To naj bo etično podjetništvo v praksi in trgovini.

• Ne smemo pozabiti tudi na partnersko sodelovanje z lokalnimi organizacijami, učenje in poslušanje.

DODATNI KOMENTARJI IN SPODBUDE

• Vse kar delamo, je stalen in prilagodljiv proces.

• Vaje, ki jih je treba narediti, nam omogočajo učenje in premik v tržni svet.

• Pričakujemo odprto debato, ker določeni problemi še vedno niso do konca definirani ali pa še niso dobili ustreznih odgovorov.

• Želimo spodbuditi reakcijo in podporo javnosti.

KDO SO TEŽJE ZAPOSLJIVE OSEBE?

Težje zaposljiva brezposelna oseba je skladno z evropskimi standardi tista oseba, ki:

• je mlajša od 25 let ali oseba, ki je pred manj kot dvema letoma končala redno šolanje in je iskalec prve zaposlitve,

• ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicno tehniškega izobraževanja oziroma splošnega srednjega izobraževanja,

• je starejša od 50 let,

• je dolgotrajno brezposelna oseba, kar pomeni, da je oseba brezposelna 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih ali, če gre za osebo, mlajšo od 25 let, ki je brezposelna 6 mesecev v zadnjih 8 mesecih,

• sama skrbi za enega ali več otrok, ki so stari manj kot 26 let, če se redno šolajo ali katere zakonec je brezposeln,

• ima ugotovljeno oviro pri zaposlovanju,

• ima ugotovljen upad delovnih sposobnosti, ki nima za posledico statusa invalidnosti,

• je invalid, kar pomeni osebo, kateri je z odločbo priznan status invalida ali lastnost invalidne osebe.

Poleg teh ciljnih skupin se v programe lahko vključijo tudi posebne ciljne skupine, kot so: pripadniki posebej ranljivih etničnih ali drugih skupin (Romi, odvisniki, osipniki, osebe, ki se na trg dela vračajo po prestani zaporni kazni ipd.).

BREZPLAČNO SVETOVANJE

DSP center je organiziral mrežo poslovnih svetovalcev na sedežu društva v Ljubljani. Njihov namen je BREZPLAČNO svetovanje posameznikom, ki se želijo naučiti ukvarjati se s socialnim podjetništvom ali ustanoviti socialno podjetje in na ta način rešiti svojo brezposelnost.

Upravičenec/ka do brezplačnega svetovanja je oseba, za katero velja vsaj ena od naštetih značilnosti:

• je mlajša od 26 let ali oseba, ki je pred manj kot dvema letoma končala redno šolanje in je iskalec prve zaposlitve,

• je starejša od 55 let,

• sama skrbi za enega ali več otrok, ki so stari manj kot 26 let, če se redno šolajo ali katere zakonec je brezposeln,

Upravičencem je na razpolago 1-dnevno svetovanje v skupini 5-7 posameznikov.

Program svetovanja zajema individualne pogovore, delavnice ter 1-2 uri zaključnega svetovanja in spodbujanja brezposelnih pri iskanju nove zaposlitve.

Do svetovanja so upravičene brezposelne osebe z uradnim potrdilom Zavoda RS za zaposlovanje.

Da bi preverili, ali ste upravičeni do brezplačnega svetovanja, vas prosimo, da izpolnite naslednjo vlogo in v kratkem vas bomo povabili na osebni razgovor:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

E-pošta:

Zainteresiran sem za:

□ enourni razgovor

□ 1- dnevno delavnico

V kratkem obrazložite, kakšno podporo potrebujete:

Pošlji: Prekliči:

KAKO RAZUMEMO SOCIALNO PODJETNIŠTVO?

Ideja »socialnega podjetništva« je zaigrala na pravo struno. Ta besedna zveza je zelo dobro prilagojena našemu času. Kombinira predanost socialnim ciljem s podobo podjetništva – kot disciplina prinaša nekaj novega; njen pomen za socialno področje se lahko primerja s pomenom,ki ga je imela silikonska dolina za tehnološki razvoj. Dozorel je čas za podjetniški pristop k socialnim problemom.

Večina državne in dobrodelne pomoči na področju socialne politike ni obrodila pričakovanih sadov. Večina socialnih institucij se je izkazala za neučinkovito ali pa sploh ne reagira na pozitivne družbene spremembe. Socialno podjetništvo je potrebno kot del razvoja novega modela rasti za novo stoletje.

Jezik socialnega podjetništva je bržkone nov, toda kot socialni fenomen obstaja že nekaj časa. Kot družba smo vedno imeli socialno podjetništvo, čeprav ga nismo tako poimenovali. Socialno podjetništvo so ustvarjale številne institucije in še danes se ukvarjamo z njihovim delom. V tem pomenu je zelo pomemben nov naziv, saj poudarja sicer zelo nejasno mejo med obema pojmoma. Kot dodatek ustvarjalnega nepridobitnega sektorja poudarja socialno podjetništvo socialni značaj (namen) podjetniškega sektorja, kot je bil recimo za dobičkonosno skupnost razvoj bank, in kot hibridna organizacija povezuje nepridobitne in pridobitne elemente, kot kadar se npr. brezdomska zavetišča začnejo ukvarjati s podjetništvom, vajami in zaposlovanjem svojih uporabnikov. Nova terminologija nam omogoča, da razmejimo in definiramo področje našega delovanja. Socialno podjetništvo išče najbolj učinkovite metode v službi socialne misije.

Skozi koncept socialnega podjetništva se pridobi popularnost in pomeni različne stvari za različne ljudi. To pač lahko z druge strani naredi popolno zmedo. Veliko podjetnikov se skupaj z nepridobitnimi organizacijami vred lotijo nepridobitnega ali zasluženega podjetništva (prihodka). Posamezniki socialno podjetništvo uporabljajo v namen, da opišejo kogarkoli, ki ustanovi nepridobitno organizacijo. Še veliko drugih ga uporabljajo, da poudarijo socialno odgovornost delodajalcev pri upravljanju in vodenju svojih podjetij. Kaj pravzaprav pomeni socialno podjetništvo? Kdo je zares socialni podjetnik?

Razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom

Za socialne podjetnike je socialno poslanstvo v ospredju prizadevanj. Takšna naravnanost odločilno vpliva na to, kako socialni podjetniki To očitno vpliva in deluje na to kako socialni podjetniki zaznavajo in ocenjujejo priložnosti. Osrednje merilo postane uresničevanje poslanstva, ne pa ustvarjanje premoženja. Ustvarjanje bogastva pomeni konec socialnega podjetništva.

Pri poslovnem podjetništvu je ustvarjanje bogastva hkrati tudi merilo uresničevanja vrednot. Poslovni podjetniki so pač aktivni subjekti tržne discipline, ki v veliki meri določa načine njihovega dela in ustvarjanja vrednosti; če ne varčujejo s poslovnimi resursi, bo trg poskrbel za njihovo izločitev iz poslovnega okolja. Trg ni popoln, toda s premišljenim spodbujanjem deluje kot test ustvarjanja vrednosti za stranke, ki si tega želijo in to lahko plačajo. Podjetnikova usposobljenost, da prilagodi vire (kapital, delo, opremo itn.) konkurenčnem okolju, je dober merilni instrument, ki pokaže, ali predstavlja njegova podjetniška ideja bolj konkurenčen način izkoriščanja omenjenih virov od idej drugih tekmecev, s katerimi se srečuje na trgu. Če podjetniku zlahka ne uspe prepričati zadostnega števila strank, da bi za njegovo ponudbo plačali primerno ceno, je to močan pokazatelj, da je ustvarjena vrednost nezadostna za takšen način uporabe resursov in enostavno bankrotirajo. Podjetja, ki ustvarijo večjo vrednost, imajo dovolj gotovine za privabitev resursov, ki jih potrebujejo za nadaljnjo rast.

Seveda trg ne dela samo za socialne podjetnike. Posebej, trgi ne narede dobro vzdušje in opravilo, ceneč samo socialne cilje in tovrstne izboljšave, javna dobra in škodo in koristi za ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti in plačati. Ti elementi so pogosto bistvo socialnega podjetništva. To je tisto, kar ga definira kot socialno podjetništvo. Kar zadeva rezultat, je težko določiti, kdaj socialni podjetnik ustvarja zadostno socialno vrednost v izkoriščanju virov in v ustvarjanju dodane vrednosti. Preživetje ali rast socialnega podjetja ni dokaz njegove učinkovitosti ali uspešnosti v izboljšanju socialnih pogojev, v najboljšem primeru je le šibak pokazatelj tega. Socialni podjetniki delajo na trgu, vendar pa jim ta trg ne zagotavlja ustrezne discipline. Veliko socialno naravnanih organizacij pogosto spreminja pristojnosti za nekatere od svojih dejavnosti. Poleg tega tudi pogosto tekmujejo za donacije, prostovoljce in druge vrste podporo. Disciplina teh trgov marsikdaj ne podpira njihovega socialno – podjetniškega poslanstva. To je precej odvisno od tistega, ki plačuje donacijo ali priskrbi vire. Kaj je njegova motivacija in kako dobro lahko ocenijo socialno vrednost, ki bo nastala ali nastaja s poslovno idejo? Pogosto je zelo težko izmeriti ustvarjanje novih socialnih vrednot in vrednosti. Koliko socialne vrednosti je ustvarjeno pri onesnaževanju planinskega potoka, zaščiti medvedov ali pikastih sov, je zelo težko oceniti. Izračuni niso le težki, temveč se med seboj tudi razlikujejo. Če pa se izboljšave vendarle lahko izmerijo, pa je pogosto zelo težko pripisati inovacijo specifičnemu posegu. Ali so kriminalistična dejanja in razmerja npr. na območju Dolenjske odvisna od policijskih metod ali so rezultat večje blaginje? In ko se izboljšanja lahko izmerijo in pripišejo podanemu posegu, socialni podjetniki pogosto takrat zgrabijo priložnost in vrednost, ki so ju ustvarili v gospodarski obliki, da bi plačali vire, ki so jih uporabili. Komu naj zaračunajo za očiščeni potok ali opazovanje narave? Kako naj dobijo nekoga, ki je pripravljen plačati pomoč za to aktivnost? Pri reševanju teh težavnih problemov so socialni podjetniki odvisni od subvencij, donacij in prostovoljcev, ali od tistih, ki jih vodi tržna disciplina. Veščina uporabe teh dobrodelnih virov lahko povzroči nekatere pokazatelje ustvarjanja vrednosti v očeh donatorjev, vendar pa to niso najbolj pomembni pokazatelji. Fizični dobiček ljudi dobijo z dobro dejstvom in je to šibko navezano na aktualne socialne vplive, če jih je sploh.

Definicija socialnega podjetništva ?

Vsaka definicija socialnega podjetništva mora odražati potrebo po nadomeščanju tržne discipline, ki obstaja pri poslovnih podjetnikih. Ne moremo sprejeti dejstvo, da bo tržna disciplina avtomatično eliminirala socialno idejo, ki ni dobičkonosna in učinkovita pri izboljšanju razpoložljivih resursov. Naslednja definicija kombinira in ima poudarek na disciplini in odgovornosti s pogledom k ustvarjanju vrednosti, inovacij, sprememb vzrokov ter neprekinjeni težnji k spremembam. Skratka, definicijo lahko razlagamo kot:

Socialno podjetništvo ima pomembno vlogo pri spremembah vzrokov v socialnem sektorju, sprejema socialno poslanstvo, ustvarja javno in trajno socialno vrednost, ne samo zasebno in sicer:

• s spoznavanjem in samoumevnim izkoriščanjem novih priložnosti v službi tega poslanstva;

• z nenehnim angažiranjem v procesu inovacij,s prilagajanjem in učenjem;

• s pogumnim ravnanjem z viri, ki so na razpolago;

• s poudarjanjem večje odgovornosti javnosti in z ustvarjanjem dobička;

To je precej »idealizirana« definicija. Vodje v socialnem sektorju bodo te lastnosti ponazarjali preko različnih poti in na različnih nivojih. Čim bolje posameznik zadosti vsem tem pogojem, bolj verjetno je, da njegovo ravnanje sklada z modelom socialnega podjetništva. Tisti, ki so pri svojem delu bolj inovativni, in ki ustvarjajo bolj kreativne izboljšave, bodo kot socialni podjetniki bolj razpoznavni. Tisti, ki so bolj klasični, bodo spremenili ali »revolucionirali« svojo panogo. Vsak del te kratke definicije si zasluži nadaljnjo razlago.

Vse zainteresirane vabimo k skupni obravnavi vsakega dela ponujene definicije.

Socialni podjetnik v Sloveniji: Redek zarod?

Socialno podjetništvo opisuje številna izjemna ravnanja. Le-ta moramo nenehno vzpodbujati in nagrajevati tiste, ki imajo sposobnosti in voljo za tovrstno delo. Ali je lahko vsakdo, ki si prizadeva, že socialni podjetnik? Ne. Ni vsak socialni sektorski vodja dobro prilagojen, da bi bil podjetniško naravnan. Podobno velja tudi v poslovnem svetu. Vsak poslovni vodja ni podjetnik v smislu kot le-tega obravnavajo klasiki podjetništva: Say, Schumpeter, Drucker in Stevenson. Medtem, ko bi si mi zaželeli bolj podjetniškega vedenja v obeh sektorjih, ima družba potrebo po različnih vrstah in stilih vodenja. Socialni podjetniki so poseben zarod vodij in morajo biti kot takšni prepoznani. Ta definicija ohranja njihov značilen status in zagotavlja, da socialnega podjetništva ne bi obravnavali preveč površno. Potrebujemo socialne podjetnike, da bi nam pomagali najti nove poti k socialnim izboljšavam sedaj, ko smo že vstopili v novo stoletje.

ZNANJE

Glavni namen društva je pomagati ranljivim skupinam tako, da nudi oporo posameznikom, staršem, učiteljem,svetovalnim delavcem in organizacijam, da bodo:

• ustvarjali optimalne pogoje za socialno vključevanje posameznikov iz ciljnih skupin,

• organizirali in spodbujali dejavnosti, ki omogočajo njihov optimalni intelektualni, emocionalni in socialni razvoj,

• pospeševali razvoj instrumentov za preverjanje sposobnosti, spretnosti in veščin ter razvoj terapevtskih oblik dela,

• pomagali uresničevati zakonsko določene pravice na področju specifičnih težav.

KONTAKTI: Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva DSP - Center

Vojkova cesta 18,

1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: ++386 1 231 70 17

mobilni telefon: ++386 40 236 691

www. dsp-center.si

E-pošta: info@dsp-center.si

TRR: 04302-0001205888

ID:SI70828172

MŠ:2150832

DONATIRJI

GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE d.d.

Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana

(01) 432 71 21 (01) 231 04 34 info@gzs-dd.si http://www.gzs-dd.si

DEJAVNOST: GEODETSKO, GEOLOŠKO, GEOFIZIKALNO IN DRUGO OPAZOVANJE, MERITVE IN KARTIRANJE

A.S.I.T. d.o.o.

Likozarjeva ulica 12, 1000 Ljubljana

01/4304430 01/4304435 mitja.glavnik@asit.si, info@asit.si,

http://www.asit.si

DEJAVNOST: RAČUNALNIŠKO IN EKONOMSKO SVETOVANJE

MIZOS d.n.o.

Vojkova ulica 18, 1000 Ljubljana

01 / 231 70 17 01 / 213 70 17 mizos@amis.net

DEJAVNOST: POSLOVNO IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE